JEŠPRENJ

Ječmen, ješprenj – včasih hrana revnih, danes pa vse bolj priljubljeno žito – so že davnih 7000 let pr. n. št. pridelovali v Etiopiji in jugovzhodni Aziji. V primerjavi z navadno pšenico mnogo bolje prenaša ostrejše klimatske pogoje, za svojo rast pa potrebuje rodovitna tla, saj so njegove korenine za črpanje hranil in vode prešibke. Njegova kemijska sestava je primerljiva z ostalimi žiti, v primerjavi s pšenico pa vsebuje nekaj manj beljakovin in malo več maščob.

Prednosti in koristi za zdravje:

Oluščen ječmen poznamo kot ječmenovo kašo oziroma ješprenj.

Ječmen vsebuje večje količine kalija, ki je ugoden za delovanje živčnega sistema, mišic, pomembno vlogo ima tudi pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka; fosforja, ki ohranja zdravje naših kosti in zob; in magnezija, ki je eden najpomembnejših antioksidantov. Ječmen je tudi odličen vir vitaminov B skupine.

Ali ste vedeli …?

  • Ječmen ima nizek glikemični indeks, zato je primerna izbira za sladkorne bolnike.
  • Med kuhanjem postane sluzast, sluz pa je koristna za želodčne bolnike.
  • Največ ječmena se porabi kot krmno žito ali surovina za pridobivanje piva in viskija.
  • Iz praženega ječmena pripravljajo ječmenovo kavo, ki velja za najbolj zdrav nadomestek kave in ne vsebuje kofeina.
  • V severnih predelih Evrope iz ječmenove moke pripravljajo tudi kruh.
ješprenj

Ješprenj – uporaba v prehrani:

V prehrani se ječmen najpogosteje uporablja oluščen – poznano kot ječmenova kaša oziroma ješprenj. Največkrat ga uporabimo za pripravo tradicionalne slovenske jedi ričeta, a to še zdaleč ni edini način za vključitev v naš vsakdanjik.

Odlično nadomesti riž v rižotah, se uporabi kot priloga, dodatek juham, enolončnicam in solatam.

Shranjevanje:

Ješprenj shranjujte v v dobro zaprti posodi, ki naj bo v hladnem in suhem prostoru.