Mletje lastnega žita
Po končani setvi je najpomembnejši pravilen postopek sušenja in zračenja žit. Pred mletjem žit je zelo pomembna sama priprava in hramba.
Po aktivnem začetnem sušenju, najprimernejše kar v razsutem stanju na soncu ali vetru, moramo žita očistiti vseh nesnag in plevelov, ki so nastali pri žetju. Pri nas žita očistimo s starodavnim čistilcem na zrak (pajkl), ki izpihuje nesnago oziroma pleva skozi tri različno velika sita, ki so za vsako žito drugačna. Po končanem čiščenju jih posušimo na optimalno vlago, ki je odvisna od vrste žit. Za to dodatno uporabljamo napravo s sušenjem na vroč ali suh zrak. Pred samim skladiščenjem v silose zrna očistimo tudi s postopkom krtačenja – to pomeni, da vsa zrna tako rekoč spoliramo in jim odstranimo še tako majhne primesi in nečistoče, ki vplivajo na kakovost in neoporečnost izdelkov. Taka žita so pripravljena za optimalno skladiščenje. Prostori morajo biti temni, suhi in hladni. Pri pravilnem skladiščenju in sušenju imamo več možnosti za upočasnitev različnih biokemijskih procesov, kot so pregrevanje žit, nastajanje plesni in naselitev raznih insekticidov oziroma škodljivcev.
Luščenje pire
Pira je starodavna vrsta pšenice, ki se je ohranila v svoji prvotni obliki in je specifična za čiščenje. Luščine namreč ščitijo zrno pred zunanjimi vplivi, zato zahtevajo poseben postopek čiščenja. Pred obdelavo semen moramo žita oluščiti, s čimer odstranimo zaščitno povrhnjico oziroma pleva, ki pa so kot stranski produkt primerna za vzglavnike in žimnice. Za luščenje pire uporabljamo stroj, ki deluje po principu obdelave drgnjenja dveh posebnih površin. Pleva ali zaščitna povrhnjica se izpihuje v odlagalni prostor. Tako očiščeno žito naknadno očistimo s postopkom krtačenja, ki vsa zrna očisti in spolira še tako majhne primesi in nečistoče, ki vplivajo na kakovost končnega izdelka.
Čiščenje ajde
Kot za vsa žita, tudi za ajdo velja pravilen postopek sušenja in zračenja po končani setvi. Pred mletjem sta zelo pomembni sama priprava in hramba. Po aktivnem sušenju, najprimernejše v razsutem stanju na soncu ali vetru, ajdo spustimo skozi čistilec, ki deluje po principu izpihovanja na zrak, tako imenovani pajkl. Ta skozi tri različne velikosti sit spiha vse nesnage in pleva, ki so nastala pri žetvi. Tako očiščeno ajdo naknadno posušimo na primerno vlažnost, dodatno spustimo skozi postopek čiščenja v obliki krtačenja, ki vsa zrna očisti vseh primesi in nesnag, ki vplivajo na kakovost izdelka.
Mletje žit
Pri nas žita meljemo po postopku, ki se je obnesel že skozi stoletja. Postopek mletja poteka z drgnjenjem dveh kamnov. Včasih so za pogon uporabljali vodo, danes pa električno napetost. Prednost je zgolj v tem, da z električnim pogonom zagotovimo svežino izdelka, ki ga poženemo za še tako majhne količine in kadarkoli. Mletje mora potekati počasi, saj se prehitro zmleto žito pregreje, s čimer izgubi hranilno vrednost in kakovost. Za ta postopek uporabljamo mline z vgrajenimi siti. Z mletjem žita ta avtomatsko potujejo skozi sejalnico, ki loči moko v fino, ostro in zdrob. Na koncu postopka izloči tudi odpadne otrobe. Lahko pa ta postopek zapremo in mleta zrna potujejo samo skozi en prekat, s čimer jih predelamo v polnovredno moko, ki vključuje tudi otrobe. Zdrob moramo po končanem postopku še enkrat ročno presejati, da ločimo ostanke otrobov, lahko pa ga še enkrat spustimo skozi mlinski kamen, ki ga v tem primeru malo privijemo oziroma zbližamo. S tem dodatnim postopkom pridobimo malo več moke in zmanjšamo količino zdroba.
Mletje ajde
Ajdo prav tako meljemo po postopku, ki velja za žita in se je obnesel že skozi stoletja. Postopek mletja poteka z drgnjenjem dveh kamnov. Včasih so za pogon uporabljali vodo, danes pa električno napetost. Prednost je zgolj v tem, da z električnim pogonom zagotovimo svežino izdelka, ki ga poženemo za še tako majhne količine in kadarkoli. Mletje mora potekati počasi, saj se prehitro zmleto žito pregreje, s čimer izgubi hranilno vrednost in kakovost. Za ta postopek pri nas uporabljamo mline z vgrajenimi siti. Z mletjem žita ta avtomatsko potujejo skozi sejalnico, ki loči moko v fino, ostro in zdrob. Na koncu postopka izloči tudi odpadne luščine, ki jih lahko uporabimo za vzglavnike ali žimnice. Iz ajde ni mogoče izdelati polnovredne moke, ker so luščine pretrde in neprimerne za žvečenje. Zdrob moramo po končanem postopku še enkrat ročno presejati, da ločimo ostanke luščin, lahko pa ga še enkrat spustimo skozi mlinski kamen, ki ga v tem primeru malo privijemo oziroma zbližamo. S tem dodatnim postopkom pridobimo malo več moke in zmanjšamo količino zdroba.
