Pira je starodavno žito, predhodnica pšenice, ki so jo poznali in gojili že pred 9000 leti. Podobno kot ajda, je tudi pira izredno nezahtevna za pridelavo. Ne potrebuje obdelave s pesticidi ali zaščitnimi sredstvi, uspeva pa tudi v bolj neugodnih razmerah.
Bogata je z vitamini B kompleksa, med minerali pa izstopa vsebnost magnezija, železa, mangana in fosforja.
Moka je zmleta s počasnim trenjem dveh kamnov, pri čemer se ohrani aroma ter bogat okus, ki ga ponuja to žito.
Pirina moka je podobna pšenični, okus pa je rahlo sladek in spominja na oreščke.
Naša pirina moka je mleta iz celega pirinega zrnja, kar omogoči, da se ohranijo hranilne snovi.
Pirina moka je najbolj priljubljen nadomestek navadne pšenične, ki jo lahko v celoti nadomestimo. Iz nje lahko pripravimo kruh, testo za pico, peciva, tudi testenine in tortilje.
Četudi vsebuje gluten, je pira lažje prebavljiva od pšenice, boljša je tudi njena topnost v vodi. Pira ima za razliko od pšenice tršo lupinico, zaradi česar med mletjem v moki ostane več vlaknin, vitaminov, mineralov in beljakovin.
Pirin zdrob v kuhinji uporabljamo popolnoma enako kot pšeničnega. Privoščite si ga za zajtrk, si za kosilo pripravite pirine žličnike ali pa se za večerjo posladkajte z zdrobovim narastkom.
Pirina kaša je odlična alternativa rižu za pripravo pirine ‘rižote’, lahko jo dodate v juhe, enolončnice, solate ali pa iz nje pripravite sladke jedi.
Pirino kašo skuhamo na enak način kot riž, le nekoliko dlje. Stresemo jo v vrelo vodo in pri zmernem ognju kuhamo 45 minut. Pirina kaša se ne bo razkuhala, tudi ob koncu bo nekoliko trša v primerjavi z rižem.
Pri mletju pire na koncu dobimo moko na eni strani in delce lusk – otrobe na drugi. Znani so predvsem po svoji visoki vsebnosti vlaknin.
Lahko jih vmešamo v jogurt, skuto, mleko ali pa jih dodamo pri peki kruha, piškotov, za zgoščevanje jedi …
Vendar pozor! Pirini otrobi v črevesju nase vežejo večjo količino vode in nabreknejo, zato je ob uživanju ključna tudi zadostna hidracija.
Da v moki, zdrobu in kaši ohranimo kakovostne snovi, predvsem pa da podaljšamo rok uporabe, je izrednega pomena pravilno shranjevanje. Moko lahko brez težav hranite v hladilniku, predvsem ob le občasni uporabi ali v poletnih mesecih. Izdelke navadno shranjujemo v dobro zaprti posodi v hladnem in suhem prostoru.
Za dodatno preprečitev morebitnega razvoja insektov lahko v omaro ali direktno v vrečko položimo lovorjev list.
