KORUZA

Koruza izvira z območja današnje Mehike, kjer je znana že 7000 let, v Evropo pa so jo v 16. stoletju prinesli Španci. Po razširjenosti je na tretjem mestu, takoj za rižem in pšenico. Koruzni zdrob oziroma polenta nastane z mletjem, enako kot koruzna moka. Manj je znana bela koruza.

Prednosti in koristi koruze za zdravje:

Koruza vsebuje kakovostne beljakovine (vsebnost teh je kar od 8 do 11 odstotkov ), kompleksne ogljikove hidrate, ki se počasi sproščajo v kri. Zanje ni značilen nenaden dvig sladkorja v krvi, mi pa ostanemo siti dlje časa.

Je dober vir vlaknin, vitaminov skupine B, med katerimi je veliko folne kisline (B9). Od mineralov pa nas obogati s kalijem, fosforjem in magnezijem.

Koruza je učinkovita pri izločanju tekočine iz telesa, zato jo priporočajo pri boleznih sečne poti, revmi, težavah s protinom, celo srčnih boleznih ter za zniževanje visokega krvnega tlaka.

Polenta ali koruzni zdrob

Koruzni zdrob oziroma polenta nastane z mletjem rumene koruze in je prehodna oblika med koruznim zrnom in moko. Včasih je polenta veljala za slabšo kmečko jed, danes pa je pogosto na meniju visoko priznanih restavracij.
Priprava polente je zelo enostavna, uporabljamo pa jo lahko za pripravo sladkih ali slanih jedi. Za razliko od instant polente jo je treba kuhati dalj časa. Vendar je ‘ta prava’ nekoliko v prednosti po hranilni vrednosti, okusu in aromi.

Uporaba v prehrani

Koruzni zdrob počasi stresamo v vrelo vodo, ki smo jo pred tem rahlo osolili. Kuhamo približno 20 minut ob nenehnem mešanju, da preprečimo nastanek grudic.

Najpogosteje jo uporabljamo kot prilogo h golažu, k mleku in različnim omakam.

Iz nje lahko pripravimo tudi zdravo polentno pico. Popečemo jo v pečici ali pa koruzni zdrob uporabimo kot dodatek pri peki piškotov in kolačev.

Prednost polente je, da jo lahko še več dni hranimo v hladilniku, pred uporabo pa le rahlo popečemo ali pogrejemo.

polenta

Koruzna moka

Koruzno moko dobimo z mletjem rumene koruze. Izvrstna je za pripravo koruznega kruha, a je ta le dodatek drugim mokam. V nasprotnem primeru je kruh preveč zbit in drobljiv, saj ne vsebuje lepka oziroma glutena. Koruzna moka je rahlo sladkastega okusa, zato jo lahko dodate k raznim sladicam, keksom ali palačinkam. Odlična je tudi za pripravo žgancev ali koruznih žličnikov.

Bela koruza

Znanih je mnogo vrst koruze – malo manj nam je znana bela sorta, ki jo poznajo predvsem na Primorskem. Ne vsebuje karotenoidov, kar jo loči od ostalih sort. Pri nas koruzna zrna zmeljemo v moko ali polento s počasnim trenjem dveh kamnov. Pri takem postopku se ohranijo vsa hranila, aroma ter bogat okus, ki ga bela koruza ponuja.

Polenta iz bele koruze

Bela polenta je koruzni zdrob, zmlet iz bele koruze, ki je za razliko od polente iz rumene koruze bolj blagega okusa.

Pripravi se popolnoma enako kot rumena. Poda se k različnim jedem, vsem vrstam mesa, ribam, rižu in zelenjavi. Popestrite svoj jedilnik ter si za kosilo pripravite belo polento namesto krompirja ali testenin.

koruza
Ali ste vedeli …?
  • Običajno velja, da živilo s toplotno obdelavo izgubi nekatere hranilne snovi, kar pa ne velja za koruzo. Pri koruzi beljakovine postanejo celo bolj kakovostne, povečajo se tudi njeni antioksidativni učinki.
  • Koruza ne vsebuje vseh esencialnih aminokislin, zato jo je priporočljivo kombinirati s stročnicami.
  • Včasih sta bela polenta in bela koruza veljali za hrano meščanov. Rumena koruza pa je bila namenjena nižjemu sloju ter krmi za živali.
  • Ne vsebuje glutena, zato je primerna tudi za bolnike s celiakijo.
Shranjevanje:

Da v moki in zdrobu ohranimo vse kakovostne snovi, predvsem pa da je njihov rok uporabe čim daljši, je izrednega pomena pravilno shranjevanje. Moko lahko brez težav hranite v hladilniku, predvsem ob le občasni uporabi ali v poletnih mesecih. Izdelke navadno shranjujemo v dobro zaprti posodi v hladnem in suhem prostoru.

Da dodatno preprečimo morebiten razvoj insektov, lahko v omaro ali direktno v vrečko položimo lovorjev list.