Pšenica je med žiti ljudem najbolj poznana in najširše uporabljena. Ta kulturna rastlina, ki izvira iz Mezopotamije, zraste v višino do 1,5m. Poznana je kot ključna sestavina pri peki kruha in nepogrešljiva za pripravo različnih peciv, piškotov, slanih prigrizkov, testenin… Izdelki iz nje so polnozrnata moka, ostra moka, pšenični zdrob in pšenični otrobi.
Hranilna vrednost pšeničnega zrna
Pšenično zrno je zgrajeno iz osrednjega moknatega dela, ki vsebuje največ škroba in beljakovin. Zunanji sloj pa je bogat z vitamini, minerali, celulozo, encimi in nekaj topnih beljakovin.
Na 100g vsebuje največji, približno 70% delež ogljikovih hidratov, od katerih 10 – 15% delež zastopajo vlaknine. Vlaknine so v vsakodnevni prehrani izjemnega pomena. Izboljšajo prebavo, upočasnijo dvig sladkorja v krvi in izboljšajo absorbcijo hranil v črevesju.
Približno 13% delež pšeničnega zrna predstavljajo beljakovine, maščobe pa najmanjši – le do 2% delež.
Pšenično zrno je bogat vir vitaminov (predvsem B-kompleksa) in mineralov (selen, mangan, fosfor in baker), ki se nahajajo v zunanjem ovoju – luski.