Pšenica je med žiti ljudem najbolj poznana in najširše uporabljena. Ta kulturna rastlina, ki izvira iz Mezopotamije, zraste v višino do 1,5 metra. Je ključna sestavina pri peki kruha in nepogrešljiva za pripravo različnih peciv, piškotov, slanih prigrizkov, testenin.
Hranilna vrednost pšeničnega zrna
Pšenično zrno je zgrajeno iz osrednjega moknatega dela, ki vsebuje največ škroba in beljakovin, zunanji sloj pa je bogat z vitamini, minerali, celulozo, encimi in nekaj topnih beljakovin.
Na 100 g vsebuje približno 70% delež ogljikovih hidratov, od katerih 10–15% delež zastopajo vlaknine. Približno 13% delež pšeničnega zrna predstavljajo beljakovine, maščobe pa najmanjši – le do 2% delež.
Pšenično zrno je dober vir vitaminov B skupine in mineralov (selen, mangan, fosfor in baker), ki se nahajajo v zunanjem ovoju – luski.