PŠENICA

Pšenica je med žiti ljudem najbolj poznana in najširše uporabljena. Ta kulturna rastlina, ki izvira iz Mezopotamije, zraste v višino do 1,5 metra. Je ključna sestavina pri peki kruha in nepogrešljiva za pripravo različnih peciv, piškotov, slanih prigrizkov, testenin.

Hranilna vrednost pšeničnega zrna

Pšenično zrno je zgrajeno iz osrednjega moknatega dela, ki vsebuje največ škroba in beljakovin, zunanji sloj pa je bogat z vitamini, minerali, celulozo, encimi in nekaj topnih beljakovin.
Na 100 g vsebuje največji, približno 70 %, delež ogljikovih hidratov, od katerih 10 – 15 % delež zastopajo vlaknine. Vlaknine so v vsakodnevni prehrani izjemnega pomena, saj izboljšajo prebavo, upočasnijo dvig sladkorja v krvi in izboljšajo absorbcijo hranil v črevesju.
Približno 13 % delež pšeničnega zrna predstavljajo beljakovine, maščobe pa najmanjši – le do 2 % delež.
Pšenično zrno je dober vir vitaminov B skupine in mineralov (selen, mangan, fosfor in baker), ki se nahajajo v zunanjem ovoju – luski.

Polnozrnata moka

Pšenična polnozrnata moka je mleta s počasnim trenjem dveh kamnov celih pšeničnih zrn. Tako ohranimo visok delež vitaminov, mineralov in vlaknin.
Polnozrnata moka se pri nas melje sproti, s čimer preprečimo izgubo hranilnih snovi.
Primerna je za pripravo kruha, palačink, kolačev in drugih sladic, lahko pa jo uporabimo tudi za zgoščevanje ali pripravo slanih jedi.
Zaradi višje vsebnosti vlaknin jedi običajno manj narastejo, so bolj polnega in izrazitega okusa. Pri zamenjavi navadne s polnozrnato moko pa je potrebno dodati tudi nekoliko več vode.

polnozrnata moka
ostra moka

Fina in ostra moka

Pšenična bela moka vsebuje manj vlaknin kot polnozrnata, zato je idealna za pripravo vseh vrst peciv, pit, piškotov, krofov, kruha, vlečenega in krhkega testa, narastkov, njokov ali slanega peciva.
Fina in ostra moka se razlikujeta po končni velikosti delcev, pri pripravi jedi iz pšenične moke je potrebno dodati nekoliko več vode.

Pšenični zdrob (polnozrnati)

Za zajtrk ali večerjo si lahko skuhamo priljubljeno jed – gres ali pa pšenični zdrob uporabimo za žličnike (juhe ali enolončnice), različna peciva in narastke.

pšenični zdrob
pšenični otrobi

Pšenični otrobi

Pri mletju pšeničnih zrn na koncu dobimo moko na eni strani in delce lusk (otrobe) na drugi.
Pšenični otrobi so bogati z minerali, vitamini in vlakninami – slednji predstavljajo neprebavljiv del obroka, a so nadvse pomembni za naše zdravje. Upočasnijo praznjenje želodca in tako podaljšajo občutek sitosti, upočasnijo dvig sladkorja v krvi in ugodno vplivajo na zniževanje LDL holesterola. Ljudje, ki uživajo zadostne količine vlaknin, imajo boljšo prebavo in manj težav z zaprtjem.
Pšenične otrobe lahko vmešamo med jogurt, skuto, mleko, kosmiče, jih dodamo pri peki kruha ali pa uporabimo za zgoščevanje jedi.

Ali ste vedeli?
  • Višji kot je delež uporabe celega zrna pri mletju, višja je hranilna vrednost moke, saj se vitamini in minerali nahajajo prav v zunanjem ovoju pšeničnega zrna.
  • Bolniki s celiakijo se morajo pšenici in izdelkom iz pšenice izogibati, saj je v njenem zrnu (tudi v zrnu pire, rži, ječmena in ovsa) beljakovina gluten, ki povzroča motnje v absorbciji hrane.
  • Tip moke nam pove kakšen delež pepela oziroma mineralov vsebuje na 100 g. Moka tipa 500 vsebuje 0,5 % pepela (500 mg), tipa 850-0,85 % pepela (850 mg), tipa 1100-1,1 % pepela (1100 mg) in tipa 1800, kjer je zmleto celo pšenično zrno.
Shranjevanje

Da moka, pšenični zdrob in pšenični otrobi ohranijo vse kakovostne snovi, predvsem pa da je njihov rok uporabe čimdaljši, je izjemnega pomena pravilno shranjevanje. Polnozrnato moko lahko brez problema hranite v hladilniku, predvsem ob le občasni uporabi ali v poletnih mesecih. Izdelke navadno shranjujemo v dobro zaprti posodi, na hladnem in suhem prostoru.
Da dodatno preprečimo morebiten razvoj insektov, lahko v omaro ali direktno v vrečko položimo lovorjev list.